Bolgarija - čudovita in malce divja dežela

Bolgarija je majhna a zelo slikovita in gostoljubna država na jugovzhodu Evrope. Prelepe pokrajine, visoke gore in peščene plaže pomenijo, da je država pravi raj za turiste. Vsako leto ta država privabi veliko število turistov, saj ima raznoliko naravno ponudbo, kakovostno nastanitev, prijazne ljudi in dostopne cene. Zato večina Bolgarov s ponosom pohvali svojo državo kot najprivlačnejšo turistično destinacijo v regiji.

Bolgarija ima bogato zgodovino, ki sega tisoče let nazaj. Kot črna lisa v njej so turški vpadi in ropanja, ki so pustili globoke rane. Izpod njihovega jarma so jim pomagali Rusi. Po tem je bila Bolgarija kot žogica v politiki evropskih velesil, vse do razglasitve neodvisnosti leta 1908. Tudi ta pa ni trajala dolgo, saj je kraljevina večino ozemlja, pridobljenega v prvi balkanski vojni leta 1912, po drugi balkanski vojni morala odstopiti Grčiji in Srbiji. V II. svetovni vojni je Bolgarija prestopila na Hitlerjevo stran. Po vkorakanju Rdeče armade pa je izgubila vso neodvisnost, ki jo je ponovno dobila s svobodnimi volitvami leta 1989.

VIDIN

Vidin je glavno mesto okraja Vidin v severozahodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Kalafat.

 

Baba Vida je srednjeveška trdnjava v kraju Vidin v severozahodni Bolgariji in edini v celoti ohranjen srednjeveški grad v državi.

Stavba Baba Vida je vezana na legendo, po kateri je podonavski bolgarski kralj, ki je vladal v Vidinu, imel tri hčere: Vida, Kulo in Gamzo. Pred svojo smrtjo je razdelil svojo oblast med vse tri. Vida, najstarejša, je dobila Vidin in zemljišča severno do Karpatov , Kula je bila dodeljena Zaječarju in Timočki dolini , Gamza pa je vodila dežele na zahodu do Morave . Čeprav sta se Gamza in Kula poročili s pianistom in vojaškim plemičem, je Vida ostala neporočena in zgradila trdnjavo v svojem mestu.

 

MAGURA JAMA

Zaradi jamskih poslikav spadata jami Magura in Grotta dei Cervi (Otranto, južna Italija) med najpomembnejše evropske jame, poslikane v obdobju od epipaleolitika do zgodnje bronaste dobe.

Del jame se zaradi pogojev, ki so podobni v šampanjskih vinskih kleteh, uporablja za staranje penine in rdečih vin z blagovno znamko Magura.

 

BELOGRADČIK

Nahaja se na skrajnem zahodu Stare planine ob vznožju Belogradčiškega venca z izjemnimi geološkimi tvorbami in znamenito Belogradčiško trdnjavo. Belogradčik je zato eno od najprivlačnejših turističnih mest v Bolgariji, ki ponuja možnosti za kolesarjenje, jamski in kongresni turizem, lov in ribolov ter šport in astronomska opazovanja.

 

SOFIJA

V Bolgariji imajo  precej čuden sistem parkiranja, domačini lahko plačajo parkirnino preko mobitela, tujci pa parkiramo in čakamo redarja, da pride mimo in mu plačamo. Midva sva imela srečo, da sva opazila redarja malo pred nama in sva ga ustavila in plačala.

 

Parkirala sva v bližini cerkve Aleksandra Nevskega, ki je s 3.170 m² površine največja cerkev na Balkanu. Cerkev je res mogočna, povečuje  pa  jo ogromna pozlačena osrednja  kupola. Notranjost cerkve je  izdelana iz italijanskega marmorja, mojster in umetniki iz šestih držav naj bi celih 30 let izdelovali  ikone, freske in ogromne lestence.

V bližini je  veliko drugih znamenitosti:

Ruska cerkev, Spomenik Sv. Sofije s sovo na rami, narodna skupščina, cerkev Sv. Nedelja, tržnica….

   

 

    

Narodni muzej vojaške zgodovine: muzej, ki je najbolj priljubljen med turisti saj je v njem moč videti veliko bojnih vozil, orožja, uniform in drugih predmetov druge svetovne vojne. Drugače pa je muzej zelo dobro organiziran in vam predstavi celotno zgodovino vojskovanja bolgarskega naroda.

 

 

 

SAMOSTAN RILA

V zavetju Rilskih gora sva obiskala istoimenski samostan, ki ga je leta 927 ustanovil Ivan Rilski. Legenda govori, da se je po smrti svojih staršev odpovedal materialnim dobrinam in šel živet v votlino nedaleč od samostana. Domačini so ga obiskovali le, kadar je bil bolan. Po smrti so ga zavili v odejo in pokopali, danes pa so njegove relikvije ohranjene v središčni cerkvi.
Samostan je bil v svoji zgodovini mnogokrat izropan in opustošen, v času vladavine Turkov celo zapuščen. Eno največjih renoviranj pa je doživel v začetku 19.stoletja.